V ponedeljek 14. in torek 15. 7. smo imele Pume (Črnomelj1) in Veveričke (Šentjernej1) vodov potep. Zjutraj v ponedeljek so Veveričke (Blažka, Eva N., Eva M., Marta in Ana) z vlakom prišle v Metliko, kjer smo jih počakale Pume (Katarina, Zala, Nika, Naja, Anamarija) in s tem se je začel naš potep. Sprva smo morale priti do Bojanje vasi (2h hoje), kjer smo se tudi namestile. Takoj, ko smo prišle nam je ponagajal dež, ki je padal skoraj cel dan, ki nam je preprečil, da bi spale zunaj, ni mu pa uspelo pokvariti našega kosila (makaroni, tuna, koruza, topljeni sir) in večerje, saj smo z dežniki pazile, da nam ne pogasi ognja. Popoldne smo se odpravile na Krašnji vrh, a nismo prišle do vrha, saj smo na sredini poti ugotovile, da smo pozabile preveč stvari za pripravo večerje, ki naj bi jo imele pri planinski koči, zato smo se vrnile nazaj, kjer smo zakurile ogenj in si pekle hrenovke ovite s testom (tvist). Zaradi propadlega sprehoda nam je ostalo preveč časa in ker nismo vedele kaj bi delale, smo imele še eno večerjo - kobilice, bilo jih je naporno lovit, a jih je bilo dovolj, da je vsaka dobila dve kobilici, a po tem smo bile še lačne, zato smo šle na bližnjo njivo nabrat krompir, papriko, čebulo in bučke ter še to spekle, nekaj pa smo tudi zavile v alu-folijo in pokrile z žerjavico. Po tem smo bile pa že res site in smo se počasi odpravile spat a nismo mogle dolgo zaspat, saj nas je prišel strašit fant, ki je imel grozno masko, ampak bile smo neustrašne in se nismo dovolile prestrašiti. Naslednji dan zjutraj smo si naredile še mali spominek (ščipalko), imele zajtrk in čistilno akcijo. Ob 10.00 smo se odpravile nazaj proti Metliki, saj so Veveričke morale na vlak, ki jim je skoraj ušel. Bilo nam je zelo lepo.
Katarina Gršič